Sadizem, Schadenfreude in krutost

Prispevek izhaja iz vprašanja, od kod izhajajo teze o tem, da nam danes vladajo sadisti, na katere naletimo tako v teorijah zarote kakor tudi razlagah prevlade nasilja in krutosti sodobni družbi. najprej izpostavi nekatere pomembne spremembe, ki so nedavno nastale področju politike, ekonomije družbe (padec berlinskega zidu; viktimizacijo; krizo politike vzpon neoliberalizma; spremenjeno dinamiko kapitalizma, ugrabi valorizira afekt ter favorizira bizarno; tehnološke omogočijo nastop novih družbenih medijev; premik obscenosti roba središče; paradokse »konca zgodovine« zgodovinskega zastoja; pandemijo; sprememba vsesplošnega razpoloženja tesnobe štimungo nočne more, pri kateri je ključen problem užitek Drugega). Nato se loti zgodovinskih premen »sadizma«, skozi 19. 20. stoletje Sada reducirale klinično kategorijo, določile pomen »sadizma« kot uživanja trpinčenju drugih, Freudu, freudovcih Frankfurtski šoli pa skonstruirale termin »sadomazohizem«, bil uporabljen za analizo nacizma ga kasneje skrpucalo, s Sadom Masochom nima nobene zveze, upravičeno kritiziral Deleuze. Posebno vlogo tem procesu splošne predstave sadizmu imajo vojne propagande, klišeji drugi procesi, zaslužni to, »sadomazohizem« spolna praksa moda postal hkrati nekaj družbeno sprejemljivega, čeprav ima po strani svojo ne le pornifikaciji družbe, temveč uveljavitvi skrajno nasilnih oblik pornografije. Ne glede vse te potvorbe neuporabnost »sadomazohizma« konkretno delovanja sodobne družbene vezi, nek sadizem splošnem smislu, zlasti poprej omenjene politične spremembe (trole, hejterje), ohranja moč nad družbo. Za podrobnejšo tega treba vključiti vseprisotna, a malo analizirana fenomena Schadenfreude, publike, fenomena, do katerega družba distancirana z njim fascinirana. V tretjem koraku prispevek podrobneje razdela kaj Schadenfreude krutost sploh sta, ju koncu naveže Lacanovo pojmovanje objet petit a.